MENU

Fotkanje s Tino in Damjanom sva po tihem komaj čakala, dogovorili smo se namreč, da se odpeljemo na Mangartsko sedlo. Lansko leto sva bila nazadnje tam in bilo je, kot vsakič, nepozabno in dih jemajoče! Ko je dan končno napočil, je sijalo sonce, ki smo ga v tem letu težko čakali vsi. Ko smo se peljali proti Kranjski Gori so se že pošteno zbirali oblaki, ampak smo ostali pozitivni, na vrhu pa ja mora sijati sonce. Bolj ko smo se vzpenjali, bolj je bil vrh zavit v oblake. Ko smo prispeli je bilo precej mrzlo, pihalo je in oblaki so skrivali in odkrivali lepote Mangartskega sedla. Smo rekli da vseeno poskusimo in nam je uspelo! Vsakih nekaj sekund so se pa oblaki le razkadili in pokazali veličino gora okrog nas.

Kljub prvemu zagonu in nadvse spročenemu, super paru smo se odločili, da preostanek fotografiranja izpeljemo na Belopeških jezerih, koncu koncev so nam na poti. Belopeška jezera nas niso pustila ravnodušna, kako le, ko je pa vsako jezero tako lepo odsevalo gore. Nastalo je ogromnooo lepih fotografij, spodaj jih je le nekaj za poslastico.

CLOSE